Pojasnilo standardov računovodstva v EU: direktive, lokalni GAPA in kaj velja za vas
Kaj računovodska direktiva dejansko zahteva, kje so standardi MSRP (IFRS) obvezni, kako se nacionalni standardi GAAP razlikujejo glede na državo, in odločitvena preglednica za določitev ustreznega računovodskega okvira za vaše podjetje.
Enotnega nabora računovodskih standardov EU ni. Namesto tega obstaja večnivojski sistem: direktiva EU, ki določa minimalna pravila za letna poročila, uredba, ki določa obvezno uporabo standardov MSRP (IFRS) za konsolidirane računovodske izkaze kotiranih družb, ter 27 nacionalnih okvirov, ki zapolnjujejo vrzeli, ki jih direktiva prepušča državam članicam. Podjetje v EU pripravi svoje zakonsko predpisane računovodske izkaze (statutory financial statements) po nacionalnih pravilih države, v kateri je registrirano, pri čemer so ta nacionalna pravila lokalno prenesena vsebina direktive.
Ta članek pojasnjuje posamezne ravni, prikazuje mejne vrednosti velikosti, ki določajo obseg razkritij podjetja, na koncu pa prinaša še preglednico za ugotovitev veljavnega okvira za vaše podjetje.
Prva raven: računovodska direktiva
Direktiva 2013/34/EU, običajno imenovana računovodska direktiva (Accounting Directive), je pravilnik na ravni EU za letne računovodske izkaze družb z omejeno odgovornostjo. Leta 2013 je nadomestila četrto in sedmo direktivo o gospodarskih družbah. Direktiva ne velja neposredno za podjetja, temveč jo mora vsaka država članica prenesti v nacionalno zakonodajo, ki jo podjetja nato upoštevajo.
Direktiva za vse določa majhno število skupnih točk:
- Splošna načela: načelo delujočega podjetja (going concern), previdnost, nastanek poslovnega dogodka (accrual accounting), doslednost in prednost vsebine pred obliko (pri čemer je slednje izbirna možnost za države članice).
- Oblika izkazov: izbira med oblikami bilance stanja (prilogi III in IV) ter izkaza poslovnega izida (prilogi V in VI). Posamezna država članica določi, katere oblike lahko uporabljajo njena podjetja.
- Pojasnila k računovodskim izkazom: obvezen nabor osnovnih pojasnil, pri čemer se z večanjem podjetja zahteve povečujejo.
- Poročilo poslovodstva za srednja in velika podjetja.
- Revizija: obvezna za srednja in velika podjetja ter subjekte javnega interesa. Države članice lahko mala podjetja oprostijo revizije, kar večina tudi stori.
- Objava: potrjene računovodske izkaze je treba predložiti nacionalnemu poslovnemu registru v 12 mesecih po datumu bilance stanja.
Vse ostalo je prepuščeni nacionalni zakonodaji, zaradi česar lahko dve podjetji enake velikosti v različnih državah članicah predložita izkaza, ki se precej razlikujeta.
Kategorije velikosti in pragovi za leto 2024
Direktiva razvršča podjetja v štiri kategorije glede na tri merila: vsoto bilance stanja, čisti prihodki od prodaje in povprečno število zaposlenih med letom. Podjetje spada v določeno kategorijo, če na dan bilance stanja ne presega vsaj dveh od treh omejitev. V drugo kategorijo preide šele, ko meja ne dosega ali presega dve zaporedni leti.
Delegirana direktiva (EU) 2023/2775 je denarne omejitve zvišala za približno četrtino zaradi prilagoditve inflaciji. Države članice so morale nove omejitve uporabiti za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, z možnostjo, da jih uveljavijo leto prej.
| Kategorija | Vsota bilance stanja | Čisti prihodki od prodaje | Povprečno število zaposlenih |
|---|---|---|---|
| Mikro | ≤ 450.000 € | ≤ 900.000 € | ≤ 10 |
| Mala | ≤ 5.000.000 € | ≤ 10.000.000 € | ≤ 50 |
| Srednja | ≤ 25.000.000 € | ≤ 50.000.000 € | ≤ 250 |
| Velika | nad katerima koli dvema srednjima omejitvama |
Države članice lahko denarne omejitve za mala podjetja zvišajo do 50 odstotkov, zato se lahko prag za malo podjetje v nekaterih državah raztegne do 7,5 milijona evrov vsote bilance stanja in 15 milijonov evrov prihodkov. Če je podjetje blizu praga, preverite nacionalno zakonodajo o prenosu direktive in ne direktive same.
Obveznosti posameznih kategorij
| Obveznost | Mikro | Mala | Srednja | Velika |
|---|---|---|---|---|
| Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida | Da, dovoljeni skrajšani obrazci | Da, dovoljeni skrajšani obrazci | Polna oblika | Polna oblika |
| Pojasnila | Lahko so oproščena večine pojasnil | Zmanjšan nabor | Celoten nabor | Celoten nabor in dodatna razkritja |
| Poročilo poslovodstva | Lahko je izvzeto | Lahko je izvzeto | Obvezno | Obvezno |
| Zakonsko predpisana revizija | V večini držav članic oproščena | V večini držav članic oproščena | Obvezna | Obvezna |
| Objava | Samo bilanca stanja v nekaterih državah članicah | Bilanca stanja in pojasnila; izkaz poslovnega izida je lahko izvzet | Celoten nabor | Celoten nabor |
| Izkaz denarnih tokov | Direktiva ga ne zahteva | Direktiva ga ne zahteva | Nacionalna izbira | Nacionalna izbira |
Direktiva izkaza denarnih tokov ne zahteva od nikogar. Nekatere države članice ga zahtevajo od srednjih in velikih podjetij, medtem ko ga standardi MSRP (IFRS) vedno zahtevajo, kar je eden od razlogov, zakaj ima ista skupina lahko izkaz denarnih tokov v konsolidiranih izkazih, v zakonskih izkazih posamezne odvisne družbe pa ne.
Druga raven: standardi MSRP (IFRS) za kotirane skupine
Uredba (ES) 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (Uredba o MSRP) zahteva, da vsaka družba, katere vrednostni papirji kotirajo na reguliranem trgu EU, pripravi svoje konsolidirane računovodske izkaze v skladu s standardi MSRP (IFRS), kot jih je potrdila EU. To velja za poslovna leta od leta 2005 dalje. Ker gre za uredbo in ne direktivo, se uporablja neposredno brez prenosa v nacionalno zakonodajo.
Dve točki sta pogosto napačno razumljeni:
- Uredba zajema izključno konsolidirane računovodske izkaze. Lastna letna poročila kotiranega obvladujočega podjetja in letna poročila vseh odvisnih družb sledijo nacionalnim standardom GAAP, razen če je država članica izkoristila možnost razširitve MSRP tudi nanje.
- „Standardi MSRP (IFRS), kot jih je potrdila EU“, niso povsem enaki standardom MSRP, kot jih izdaja Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB). Vsak standard gre skozi postopek potrjevanja v EU, pri čemer prihaja do časovnih zamikov in izjem. V praksi te razlike vplivajo na zelo malo podjetij, vendar je pravna podlaga različica, ki jo potrdi EU.
Države članice lahko dovolijo ali predpišejo uporabo standardov MSRP za nekotirana podjetja in letna poročila. Nekatere to dovoljujejo, le redke pa predpisujejo. Nekotirano podjetje se prostovoljno odloči za MSRP običajno zato, ker po njih poroča njegov lastnik ali vlagatelj.
Tretja raven: nacionalni standardi GAAP
Nacionalni okvir je prostor, kjer za veliko večino podjetij v EU veljajo prava računovodska pravila. Primeri, vsak v enem stavku:
- Nemčija sledi tretji knjigi trgovinskega zakonika (Handelsgesetzbuch - HGB), pri čemer iz davčne bilance stanja izhaja poslovna bilanca z uporabo taksonomije XBRL (E-Bilanz) za oddajo davčnemu uradu.
- Francija sledi splošnemu računovodskemu načrtu (Plan Comptable Général - PCG), ki predpisuje obvezen nacionalni kontni okvir in napaja standardizirani davčni obračun (liasse fiscale).
- Litva sledi poslovnim računovodskim standardom (Verslo apskaitos standartai - VAS) s priporočenim nacionalnim kontnim okvirom, ki ga večina podjetij prevzame v objavljeni obliki.
- Švedska uporablja okvire odbora Bokföringsnämnden: K2, poenostavljen pravilnik za manjša podjetja, in K3, glavni pravilnik na načelih, ter K4 za skupine, ki uporabljajo standarde MSRP (IFRS).
- Nizozemska združuje 2. knjigo 9. naslona civilnega zakonika s smernicami Nizozemskega sveta za računovodstvo (Raad voor de Jaarverslaggeving) in malim podjetjem omogoča uporabo pravil vrednotenja za davčne namene v zakonskih računovodskih izkazih.
Vzorec se ponavlja v preostalih državah članicah: nacionalni zakon, ki prenaša direktivo, organ za določanje standardov, ki izdaja podrobna navodila, v številnih državah pa še obvezen ali priporočen kontni okvir. Kontni okvir je tisti del, ki je za programsko opremo ključen, saj določa, kako se knjiži vsaka transakcija in kako se vrstice v izkazih sestavijo iz saldov kontov.
Kateri okvir velja za vas
| Vaša situacija | Letni računovodski izkazi posameznega podjetja | Konsolidirani računovodski izkazi |
|---|---|---|
| Posamično podjetje, ni kotirano | Nacionalni GAAP države registracije | Ni zahtevano |
| Skupina nekotiranih podjetij, majhna skupina | Nacionalni GAAP za posamezno podjetje | Oproščeno konsolidacije v večini držav članic (oprostitev za male skupine) |
| Skupina nekotiranih podjetij, srednja ali velika skupina | Nacionalni GAAP za posamezno podjetje | Konsolidacija po nacionalnem GAAP; MSRP (IFRS) dovoljen v številnih državah članicah |
| Skupina z obvladujočo družbo, ki kotira na reguliranem trgu EU | Nacionalni GAAP za posamezno podjetje, razen če država članica razširi MSRP | MSRP (IFRS), kot jih je potrdila EU, obvezno |
| Podružnica/odvisna družba v EU z obvladujočo družbo zunaj EU | Nacionalni GAAP države podružnice | Odvisno od tega, ali je podskupina v EU sama po sebi oproščena; oprostitve običajno zahtevajo, da so konsolidirani izkazi višjega obvladujočega podjetja enakovredni in predloženi lokalno |
Mala skupina je opredeljena z enakimi tremi merili kot malo podjetje, ki se uporabljajo za skupino na konsolidirani ali seštevani osnovi. Skupine, ki so ravno nad mejnimi vrednostmi malih podjetij, so pogosto presenečene, ko ugotovijo, da morajo prvič pripraviti konsolidirane računovodske izkaze.
Kaj se spremeni, ko postanete skupina
Konsolidacija prinaša delo, ki ga računovodstvo posamičnega podjetja ne pozna: združevanje bilanc stanja in izkazov poslovnega izida članic, izločanje medskupinskih terjatev, obveznosti, prodaje in nakupov, preračunavanje članic, katerih poslovne knjige se vodijo v drugi valuti, ter prikaz deleža kapitala zunanjih lastnikov kot manjšinskega deleža (non-controlling interest).
Direktiva določa pravila za konsolidirane računovodske izkaze v 6. poglavju. Standarda MSRP 10 in MSRP 21 (IFRS 10 in IAS 21) jih določata za skupine po standardih MSRP. Oba zahtevata enake mehanske korake, zato lahko mehanizem za konsolidacijo podpira kateri koli okvir, če le poročevalska enota sprejme ustrezne presoje.
Orodje za konsolidacijo skupine v sistemu Nordlet deluje na tej ravni: lastnik skupine doda družbe članice z lastniškim deležem in metodo (polna konsolidacija z manjšinskim deležem, sorazmerna ali kapitalska metoda), članice v drugi valuti se preračunajo po zaključnem tečaju, medskupinski saldi so označeni za preverjanje, izločitve, ki jih določite, pa se prenesejo kot uravnotežene prilagoditve. Rezultat je konsolidirana bilanca stanja, konsolidiran izkaz poslovnega izida in bruto bilanca. Izkažite denarnih tokov skupine in sprememb kapitala, samodejne izločitve ter večvalutni preračun niso podprti, kar vodnik tudi jasno navaja.
Kje se računovodski izkazi predložijo
Vsaka država članica ima poslovni register, ki prejema potrjena letna poročila: Handelsregister in Bundesanzeiger v Nemčiji, Registre du commerce v Franciji, Erhvervsstyrelsen na Danskem, Bolagsverket na Švedskem, Registrų centras v Litvi itd. Nekateri sprejemajo strukturirane datoteke (spletni jezik inline XBRL je zdaj pogost), nekateri sprejemajo formate PDF, drugi pa zahtevajo vnos podatkov prek lastnih spletnih obrazcev.
Stran za predložitev poročil po državah v sistemu Nordlet za vsako od 30 podprtih držav navaja, ali Nordlet letne računovodske izkaze pošlje samodejno, ustvari datoteko za ročni prenos ali prikaže podatke za vnos. Odgovori se razlikujejo glede na državo, ker se registri razlikujejo: dansko letno poročilo se pošlje kot inline XBRL, švedsko se ustvari kot inline XBRL za prenos v sistem Bolagsverket, litovska poročila pa se vnašajo ročno, ker register ne objavlja posebne oblike datoteke.
Kako Nordlet obravnava ravni
Nordlet je zasnovan tako, da lahko en set poslovnih knjig zadosti nacionalnim zahtevam v kateri koli od 30 podprtih držav.
- En kontni okvir, več oblik izkazov. Vsako podjetje začne z enako predlogo kontnega okvira, ki sledi litovskemu priporočenemu kontnemu okviru. Saldi kontov se nato preslikajo v vrstice izkazov v skladu z zakonsko določeno obliko posamezne države pod možnostjo Kontni okvir → Vrstice izkaza, tako da se bilanca stanja in izkaz poslovnega izida prikažeta v obliki, ki jo pričakuje lokalni register.
- Kategorija velikosti iz poslovnih knjig. Modul poročil vsebuje končno točko za kategorijo velikosti, ki podjetje na podlagi lastnih podatkov razvrsti med mikro, mala, srednja ali velika podjetja, s čimer določi veljavno obliko izkazov in obseg razkritij.
- Računovodski izkazi kot poročilo. Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida se ustvarita v poročilu o računovodskih izkazih, iz njiju pa se generirajo oddaje letnih poročil za posamezno državo. Katere oddaje potekajo samodejno, je navedeno na strani s podporo za oddajo poročil.
- Prepoznavanje prihodkov, ki podpira standarda 606/15 (IFRS 15 / ASC 606). Časovni razmejitvi prihodkov, urniki enakomernega pripoznavanja in pripoznavanja po mejnikih, obveznosti do vračil in spremembe pogodb se obravnavajo na ravni posamezne postavke računa prek mehanizma za prepoznavanje prihodkov. Programska oprema nudi mehaniko, medtem ko izbira metode za posamezno pogodbo ostaja presoja poročevalske enote.
Poštena meja je enaka tisti, ki jo postavlja direktiva. Programska oprema lahko pripravi izkaze, preslika vrstice in odda paket. Odločitev o tem, ali je podjetje majhen ali srednji subjekt v skladu z nacionalno izbiro, ali je najem finančni najem po lokalnih standardih GAAP ali ali skupina izpolnjuje pogoje za oprostitev za podskupino, pa je presoja, ki jo sprejmeta podjetje in njegov računovodja.
FAQ
Ali obstaja enoten standard EU GAAP?
Ne. Računovodska direktiva določa minimalna pravila, ki jih vsaka država članica zapiše v svojo zakonodajo, podjetja pa to nacionalno zakonodajo upoštevajo. Standardi MSRP (IFRS) so obvezni izključno za konsolidirane izkaze družb, ki kotirajo na reguliranem trgu v EU.
Ali mala podjetja v EU potrebujejo revizijo?
Direktiva zahteva revizijo za srednja in velika podjetja ter subjekte javnega interesa. Državam članicam omogoča, da oprostijo mala podjetja, kar večina tudi stori, čeprav nekatere določajo nižje nacionalne pragove. Preverite nacionalna pravila države registracije.
Kakšni so trenutni pragovi velikosti podjetij v EU?
Po Delegirani direktivi 2023/2775 mikro podjetje ostane znotraj dveh od naslednjih meril: 450.000 € vsote bilance stanja, 900.000 € prihodkov, 10 zaposlenih. Malo podjetje: 5 milijonov €, 10 milijonov €, 50 zaposlenih. Srednje podjetje: 25 milijonov €, 50 milijonov €, 250 zaposlenih. Države članice lahko denarne omejitve za mala podjetja zvišajo do 50 odstotkov.
Ali lahko nekotirano podjetje uporablja standarde MSRP (IFRS) za svoje zakonske računovodske izkaze?
Samo, če to dovoljuje država članica. Nekatere to dovoljujejo za letne računovodske izkaze, za konsolidirane izkaze ali za oboje. Kjer je to dovoljeno, mora podjetje običajno izpolnjevati tudi zahteve nacionalnega poročanja za namene oddaje letnih poročil in davkov, ki temeljijo na nacionalnih standardih GAAP, zato je prehod le redko brez dodatnega dela.
Ali mora skupina malih podjetij izvesti konsolidacijo?
Običajno ne. Direktiva oprošča male skupine obveznosti priprave konsolidiranih računovodskih izkazov in večina držav članic je to oprostitev prevzela. Skupina, ki je malenkost nad pragom malih podjetij, mora konsolidirati po nacionalnih standardih GAAP ali po standardih MSRP, če to država članica dovoljuje.