DDV v EU za digitalne platforme: OSS, IOSS in pravilo fiktivnega dobavitelja
Jasna razlaga treh mehanizmov, s katerimi se platforma srečuje pri DDV v EU, enega primera, v katerem platforma sama postane zavezana prodajalka, in načina knjiženja vsakega posebej v poslovnih knjigah.
Digitalna platforma, ki prodaja končnim potrošnikom v več državah EU, se srečuje s tremi mehanizmi DDV. Unijski sistem Vstopna točka za obračun DDV (OSS) ji omogoča obračun DDV za vsako državo EU v enem četrtletnem obračunu. Uvozni sistem Vstopna točka za obračun uvoznega DDV (IOSS) velja za blago, uvoženo iz držav z območja zunaj EU v pošiljkah do vrednosti 150 EUR. Pravilo fiktivnega dobavitelja (deemed-supplier rule) določa, da platforma pri določenih prodajah, pri katerih le posreduje, sama postane zavezana prodajalka. Vsi trije mehanizmi so začeli veljati s svežnjem predpisov EU o DDV za e-trgovino 1. julija 2021 ter spreminjajo obveznosti platform glede izdajanja računov, obračunavanja in vodenja evidenc.
V tem članku so podrobno razloženi posamezni mehanizmi, prikazana je čezmejna prodaja ter predstavljeno, kako se ugotovitev in obračuni ustvarijo iz poslovnih knjig.
Komu so ta pravila namenjena
Pravila veljajo za vsako podjetje, ki prodaja blago ali storitve končnim potrošnikom (B2C) oziroma pri tem posreduje v državah članicah EU, ki niso matična država podjetja:
- Spletne tržnice (marketplaces), ki sprejemajo plačila od kupcev v imenu tretjih prodajalcev.
- Trgovine z aplikacijami in platforme z vsebinami, ki distribuirajo digitalne storitve končnim potrošnikom.
- Podjetja SaaS, ki prodajajo naročnine zasebnim posameznikom po vsej EU.
- Spletne trgovine, ki pošiljajo blago potrošnikom v druge države članice ali uvažajo blago iz držav z območja zunaj EU.
Poslovanje med podjetji (B2B) sledi drugačnim pravilom (oproščene dobave znotraj Skupnosti v skladu s členom 138 in samoobdavčitev v skladu s členom 196), ki so obravnavana v vodiču po pogonu za DDV v EU. Ta članek je namenjen končnim potrošnikom.
Sveženj ukrepov za e-trgovino iz leta 2021 v preprostem jeziku
Pred julijem 2021 je imela vsaka država članica svoj prag za oddaljeno prodajo, prodajalec pa se je moral ob njegovem preseganju registrirati za DDV v tisti državi. Platforme niso nosile odgovornosti za DDV pri blagu, prodanem prek njih. Uvoz pod vrednostjo 22 EUR je bil oproščen DDV, kar je vodilo v številne zlorabe.
Sveženj je to ureditev nadomestil s štirimi spremembami:
- Enoten prag v višini 10.000 EUR na ravni celotne EU za čezmejno prodajo blaga in digitalnih storitev B2C (člen 59c Direktive o DDV). Pod pragom prodajalec obračunava DDV matične države. Nad pragom je DDV treba plačati v državi potrošnika.
- Unijski OSS, ki omogoča, da se DDV, ki se nanaša na druge države članice, obračuna v enem samem obračunu, oddanem v matični državi.
- IOSS in ukinitev oprostitve DDV za uvoz do 22 EUR, kar pomeni, da se DDV za majhne uvozne pošiljke obračuna ob nakupu.
- Pravilo fiktivnega dobavitelja (člen 14a), ki obveznost obračuna DDV za določene posredovane prodaje prenaša s prodajalca na platformo.
Kraj obdavčitve in prag 10.000 EUR
Pri prodaji blaga B2C, ki se pošilja v drugo državo članico, ter pri telekomunikacijskih storitvah, storitvah radiodifuzije in elektronskih storitvah (TBE), dobavljenih končnim potrošnikom, je DDV treba plačati v državi, kjer se nahaja potrošnik (člena 33(a) in 58). Uporabi se stopnja namembne države.
Člen 59c ureja položaj malih prodajalcev. Če celotna vrednost čezmejne prodaje blaga in storitev TBE B2C v celotni EU ne presega 10.000 EUR v tekočem in prejšnjem koledarskem letu, lahko prodajalec še naprej obračunava DDV svoje matične države. Prag je enoten za celotno EU, ne pa za posamezno državo, velja pa izključno za prodajalce s sedežem v eni državi članici. Ko je prag presežen, se od te prodaje dalje uporablja obdavčitev v namembni državi, prodajalec pa se bodisi registrira v vsaki namembni državi bodisi uporabi sistem OSS.
Splošne storitve za potrošnike, kot sta svetovanje ali večina nedigitalnih naročnin, se v skladu s členom 45 še naprej obdavčujejo v kraju, kjer ima dobavitelj sedež, in niso zajete v te spremembe.
Unijski OSS
Unijska ureditev predstavlja poenostavitev postopka poročanja, ne pa posebnega davka. DDV je še vedno treba plačati v državi vsakega potrošnika po stopnji te države. Sistem OSS spreminja le to, kje se DDV prijavi in plača.
| Značilnost | Unijski OSS |
|---|---|
| Kdo ga lahko uporablja | Prodajalci s sedežem v EU za blago in storitve B2C, obdavčene v drugi državi članici; prodajalci z območja zunaj EU za čezmejno prodajo blaga znotraj EU |
| Obdobje poročanja | Koledarsko četrtletje |
| Kje se odda | V državi članici identificiranja (matični državi prodajalca) |
| Rok za plačilo | Do konca meseca, ki sledi četrtletju |
| Vsebina | Po posameznih državah članicah potrošnje: obdavčljivi znesek in DDV po vrstah ter stopnjah davka, vključno s popravki za prejšnja obdobja |
| Plačilo | Eno samo plačilo matičnemu davčnemu organu, ki nato izvede razdelitev |
Oblika obračuna je določena v Prilogi III Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 2020/194. Navedena je ena vrstica na državo potrošnje za posamezno davčno stopnjo. Dobropisi za isto obdobje se pobotajo; dobropis za prodajo, prijavljeno v prejšnjem četrtletju, se poroča kot popravek tega četrtletja in ne kot negativen znesek v tekočem obdobju, popravki pa so dovoljeni tri leta (člen 61 Izvedbene uredbe št. 282/2011).
Prodajalec, registriran za OSS, mora ta sistem uporabljati za vse dobave, ki spadajo v njegov obseg. Izbira posameznih držav za OSS in hkratna lokalna registracija v drugih državah nista dovoljeni.
IOSS
Uvozni sistem pokriva blago, poslano iz držav z območja zunaj EU neposredno končnemu potrošniku v EU v pošiljki z lastno vrednostjo do 150 EUR. Prodajalec ali platforma kot fiktivni dobavitelj zaračuna DDV namembne države ob nakupu in ga mesečno prijavlja prek sistema IOSS. V zameno se pošiljka sprosti v carinskem postopku, ne da bi se od potrošnika pobiral uvozni DDV.
Pošiljke nad 150 EUR ne spadajo v sistem IOSS. Zanje se uvozni DDV in morebitne carinske dajatve poberejo na meji na običajen način.
Prodajalci z območja zunaj EU za uporabo sistema IOSS večinoma potrebujejo posrednika s sedežem v EU. Platforma s sedežem v EU, ki nastopa kot fiktivni dobavitelj, se registrira neposredno.
Pravilo fiktivnega dobavitelja
Člen 14a Direktive o DDV vzpostavlja pravno fikcijo v dveh primerih:
- Platforma posreduje pri oddaljeni prodaji blaga, uvoženega iz držav z območja zunaj EU v pošiljki do 150 EUR, ne glede na to, kdo je prodajalec.
- Platforma posreduje pri dobavi blaga znotraj EU s strani prodajalca, ki nima sedeža v EU, končnemu potrošniku, ne glede na vrednost in ne glede na to, ali blago prečka mejo.
V obeh primerih zakon obravnava eno samo prodajo kot dve dobavi:
- Prodajalec do platforme. Dobava blaga B2B. Za blago, ki je že znotraj EU, je ta dobava oproščena s pravico do odbitka v skladu s členom 136a. Za uvoz se ta dobava izvede zunaj EU in se zanjo ne obračunava DDV v EU.
- Platforma do potrošnika. Dobava B2C. Platforma obračuna DDV države potrošnika, ga prijavi (prek sistema IOSS, unijskega OSS ali z lokalno registracijo) in plača.
Platforma ni lastnica blaga in z njim nikoli fizično ne ravna. Kljub temu pa je zavezana oseba za drugo dobavo. Pojem „posredovanje“ je opredeljen v členu 5b Izvedbene uredbe št. 282/2011: platforma določi pogoje, odobri plačilo kupcu ali naroči oziroma dostavi blago. Platforma, ki le obdeluje plačila, objavlja oglasna sporočila ali preusmerja kupce na drugo spletno mesto, ne posreduje.
Pravilo ne velja za storitve niti za domačo prodajo blaga ali prodajo blaga znotraj EU s strani prodajalcev s sedežem v EU. Pri teh je platforma še naprej posrednik, prodajalec pa ostane dobavitelj blaga za DDV. Vprašanje, ali platforma v svojih poslovnih knjigah knjiži bruto ali neto prihodek, je druga tematska sklop in je obravnavano v Glavni naročnik proti posredniku za tržnice (Principal vs Agent for Marketplaces).
Kaj prinaša prenovitev ViDA
Direktiva Sveta (EU) 2025/516, ki predstavlja sveženj „DDV v digitalni dobi“ (ViDA), širi koncept fiktivnega dobavitelja tudi na storitve. Platforme, ki posredujejo pri kratkoročnem nudenju nastanitev (do 30 nočitev) in potniškem cestnem prevozu, postanejo fiktivni dobavitelji, kadar izvajalec storitve ne obračuna DDV, na primer zasebni ponudnik nastanitve ali majhen oproščen podjetnik. Novo pravilo začne veljati 1. julija 2028, pri čemer lahko posamezna država članica uporabo preloži do 1. januarja 2030. Od 1. julija 2030 naprej ta sveženj nadomešča rekapitulacijska poročila z digitalnim poročanjem na ravni posameznih transakcij ter uveljavlja strukturirano e-fakturiranje kot privzeti način za poslovanje B2B znotraj EU, kar je opisano v E-fakturiranje v EU: zahteve po državah.
Vodenje evidenc in direktiva DAC7
Člen 242a določa, da mora vsaka platforma, ki posreduje pri dobavah B2C (ne glede na to, ali je fiktivni dobavitelj ali ne), voditi evidenco o teh dobavah deset let in jih na zahtevo dati na voljo v elektronski obliki. Poleg tega direktiva DAC7 (Direktiva (EU) 2021/514) nalaga platformam obveznost poročanja o prihodkih njihovih prodajalcev davčnemu organu matične države članice vsak januar, nakar davčni organi te podatke med seboj izmenjujejo. Obe obveznosti zajemata različne podatke, in sicer podatke o DDV na eni strani ter prihodke prodajalcev na drugi, pri čemer obe izhajata iz istega dnevnika transakcij. Glavna knjiga, ki za vsako prodajo shrani obravnavo DDV in identiteto prodajalca, zadosti obema zahtevama.
Praktičen primer
Potrošnik v Nemčiji kupi artikel v vrednosti 100 EUR (cena brez DDV) od prodajalca s sedežem na Kitajskem prek tržnice s sedežem v Litvi. Artikel je poslan iz skladišča na Poljskem, kar pomeni, da je blago že znotraj EU.
| Korak | Dobava | Obravnava DDV |
|---|---|---|
| 1 | Kitajski prodajalec → Litovska tržnica | Fiktivna dobava B2B, oproščena v skladu s členom 136a. DDV ni obračunan. Zaradi lokacije zaloge na Poljskem mora prodajalec poročati o dobavi na Poljskem, vendar brez DDV. |
| 2 | Litovska tržnica → Nemški potrošnik | Fiktivna oddaljena prodaja B2C. Tržnica obračuna nemški DDV po stopnji 19 %: 19,00 EUR. |
| 3 | Obračun OSS tržnice | Obdavčljivi znesek 100 EUR in DDV 19,00 EUR se prikažeta v četrtletnem unijskem obračunu OSS tržnice za Nemčijo, ki se odda litovskemu davčnemu organu (VMI). |
| 4 | Provizija tržnice | Provizija tržnice do kitajskega prodajalca je storitev B2B, opravljena podjetju s sedežem zunaj EU, ki je zunaj področja uporabe DDV v EU v skladu s členom 44. |
Če bi bil isti artikel poslan iz Kitajske v eni pošiljki, bi bil 1. korak dobava zunaj območja EU, 2. korak bi bila prodaja prek IOSS, znesek 19,00 EUR pa bi se mesečno prijavljal prek sistema IOSS. Če bi imel prodajalec sedež v Nemčiji, se pravilo fiktivnega dobavitelja sploh ne bi uporabilo; nemški prodajalec bi obračunal svoj DDV, tržnica pa bi izdala račun samo za svojo provizijo.
Potrošnik v vsakem primeru plača 119 EUR. Spremeni se le to, kdo je dolžan plačati znesek 19 EUR kateremu organu in v katerem obračunu.
Kako Nordlet razrešuje in poroča o transakcijah
Nordlet obravnava odločitev o DDV kot podatek o transakciji in ne kot izračun, ki se izvede ob izdaji računa in nato zavrže.
Razrešitev. POST /v1/reference/vat/resolve sprejme kodo države partnerja ali kupca, vrsto dobave supplyType (goods, services ali digital), datum in zastavice okoliščin: belowDistanceSalesThreshold, facilitatedByMarketplace (prodajate prek platforme fiktivnega dobavitelja), actingAsMarketplace (ste platforma), sellerEstablishedInEu in importedConsignmentValueEur. Vrne shemo scheme, kodo države DDV vatCountryCode, zastavice za samoobdavčitev reverseCharge, fiktivnega dobavitelja deemedSupplier in oprostitev zeroRated, nabor stopenj namembne države, člen Direktive o DDV, na katerem temelji odločitev, ter opombe. Tržnica v zgornjem primeru prejme oss_union z vrednostma vatCountryCode: "DE" in deemedSupplier: true; prodajalčeva stran prejme marketplace_deemed, oproščeno v skladu s členom 136a. Kadar je zastavica praga izpuščena, pogon prebere tekoče vsote 10.000 EUR neposredno iz glavne knjige.
Dokumenti. Izdani računi vsebujejo podatke vatScheme, vatCountryCode in deemedSupplier. Naročila e-trgovine vključujejo shipToCountryCode in marketplace, funkcija orders/fulfill pa na podlagi države prejemnika določi ustrezno obravnavo in jo zapiše na osnutek računa. Na PDF izpisu se natisne zakonsko predpisano besedilo za posamezno shemo.
Obračuni. Klic POST /v1/declarations/eu/oss/compute s parametri { year, quarter } pripravi unijski obračun v obliki Priloge III: vrstice po državah članicah potrošnje, vrstah davčnih stopenj in stopnjah, z upoštevanimi pobotavanimi dobropisi ter poljem corrections za dobropise, povezane z računom iz prejšnjega četrtletja. Klic POST /v1/declarations/eu/ioss/compute s parametri { year, month } opravi enako za prodaje prek IOSS. Oba klicana postopka opozorita na nestandardne stopnje, dokumente brez države potrošnje in nepovezane dobropise.
Prag. Klic POST /v1/declarations/eu/distance-sales-threshold/get poroča o čezmejnih vsotah B2C za tekoče in prejšnje leto, o tem, ali podjetje še vedno ne presega praga 10.000 EUR, ter o preostali razpoložljivi marži.
Knjiženje na strani prodajalca za platformo, vključno z obveznostmi do posameznega prodajalca med plačilom in izplačilom, je obravnavano v Pomožne knjige prodajalcev na tržnici: prihodki proti obveznostim (Marketplace Seller Subledgers: Revenue vs Payables). Stopnje DDV po državah in njihove spremembe so na voljo prek reference/eu-vat-rates/list, celotna tabela shem pa je v vodiču po pogonu za DDV v EU.
FAQ
Ali mora platforma obvezno uporabljati sistem OSS?
Ne. Uporaba sistema OSS je prostovoljna. Platforma, ki nastopa kot fiktivni dobavitelj, se lahko namesto tega registrira za DDV v vsaki državi članici potrošnje in tam oddaja lokalne obračune. V praksi je sistem OSS preprostejši za vsakega prodajalca s potrošniki v več kot dveh ali treh državah, pri čemer pa velja, da mora prodajalec po izbiri tega sistema uporabljati OSS za vse dobave, ki spadajo v njegov obseg.
Ali se pravilo fiktivnega dobavitelja uporablja za storitve, prodane prek platforme?
Ne po trenutno veljavnih pravilih. Člen 14a pokriva izključno blago. Ločena domneva iz člena 9a Izvedbene uredbe št. 282/2011 obravnava platformo kot dobavitelja elektronsko opravljenih storitev, razen če na računu in v pogodbi jasno navede dejanskega izvajalca. Sveženj ViDA od leta 2028 dodaja kratkoročne nastanitve in potniški prevoz.
Kaj se šteje v prag 10.000 EUR?
Čezmejna prodaja blaga B2C in storitev TBE potrošnikom v drugih državah članicah, sešteta na ravni celotne EU, brez DDV. Domače prodaje, prodaje B2B in splošne storitve se ne vštevajo. Prag se preverja glede na tekoče in prejšnje koledarsko leto, na voljo pa je le prodajalcu s sedežem v eni državi članici.
Kaj se zgodi s pošiljko, vredno več kot 150 EUR?
Takšna pošiljka ne spada v sistem IOSS. Uvozni vezani DDV in carinske dajatve, kjer je to primerno, se poberejo na meji. Tudi pravilo fiktivnega dobavitelja za uvoz se zaključi pri znesku 150 EUR. Za blago, ki je že znotraj EU, pravilo fiktivnega dobavitelja nima vrednostne omejitve.
Ali se lahko dobropis za prejšnje četrtletje vključi v obračun OSS za tekoče četrtletje?
Ne kot negativna vrstica. Oblika iz Priloge III zahteva, da se poroča kot popravek prvotnega obdobja, označen z državo, letom in četrtletjem. Nordlet samodejno premakne dobropis, ki se sklicuje na račun iz prejšnjega obdobja, v polje corrections in označi dobropise brez sklica, da jih je mogoče ustrezno povezati.